Lov na obližke.
Igralne karte LOV NA OBLIŽKE so namenjene vzpostavljanju dobrih odnosov in grajenju odpornosti na stres. Temeljijo na strokovnih spoznanjih o delovanju živčnega sistema. Dejavnosti so preproste in igrive – uporablja jih lahko vsak.
Priporočena starost: 5 - 99 let
Število igralcev: 2 ali več
Komplet 55 kart vsebuje dve igri:
Lov na obližke
Dejavnosti za raziskovanje in prvo pomoč v težkih trenutkih (slika prikazuje primer para kart).
Črni obližek
Igra po vzoru črnega Petra z bonus dejavnostmi za igrivo povezovanje (slika prikazuje primer para kart).
Zakaj obližki pomagajo v težkih trenutkih?
Dejavnosti igre Lov na obližke pomagajo pri
regulaciji živčnega sistema v stresnih situacijah
in spodbujajo povezano delovanje višjih in nižjih možganov.
Uporabne so, ko otrok potrebuje sprostiti napetost,
umiriti ali poživiti telo, zbrati misli
in regulirati čustva. Z dejavnostmi krepite
odpornost na stres, občutek varnosti,
povezanosti in zaupanja vase.
Vse dejavnosti so zasnovane na strokovnih spoznanjih
o razvoju otroka, grajenju odnosov, delovanju živčnega sistema in možganov.
Temeljijo na delih strokovnjakov kot so
Daniel Siegel, Stephen Porges,
Deb Dana, Peter Levine in drugi.
Te zanima bolj podrobno?
Spodaj najdeš več informacij o vajah na kartah.
Lesketki
Z iskanjem drobnih prijetnih občutkov in ostajanje z njimi vsaj za trenutek, usmerjamo pozornost na znake varnosti in zmanjšujemo naravno nagnjenost k zaznavanju nevarnosti. Z lesketki krepimo regulacijo in občutek notranje umirjenosti. Temeljijo na konceptu “glimmers”, ki ga uporabljamo z dovoljenjem avtorice Deb Dane (Rhythm of Regulation®).
Pihko
Z dihanjem lahko vplivamo na stanje živčnega sistem in s tem na lastno počutje. Podaljšan, počasen izdih aktivira ventralno vejo vagusnega živca, pomirja telo in spodbuja občutek varnosti ter povezanosti. Tako dihanje zmanjšuje stres in podpira čustveno ravnovesje.
Tačkotres
V stresnih trenutkih naš živčni sistem za obrambo ali beg aktivira veliko energije. Če je ne porabimo in se naš stresni odziv ne zaključi, lahko ostane ujeta v telesu. S tresenjem rok, nog ali celega telesa lahko energijo porabimo in telesu omogočimo, da se vrne v mirnejše stanje.
Kaj potrebujem?
Naše osnovne potrebe (po hrani, pijači, počitku, bližini…) vplivajo na to, v kakšnem stanju je naš živčni sistem, kako se počutimo in delujemo. Ko smo zaposleni ali pod stresom, lahko signale telesa preslišimo. Z opazovanjem in sledenjem notranjim impulzom, gradimo zavedanje in prispevamo k regulaciji živčnega sistema.
Mavrična očala
Ko z radovednostjo nežno premikamo glavo in opazujemo okolico ter zaznamo, da smo na varnem, se aktivira ventralna veja vagusnega živca in umiri živčni sistem. Če pri temi poimenujemo kar vidimo, aktiviramo levo možgansko polovico in višje možgane - Umo. Tako v stresni situaciji prispevamo k bolj uravnoteženemu delovanju možganov.
