RAZUMEVANJE – prvi ključ do čustvene odpornosti
Čustvena ali psihična odpornost
Stresne situacije in neprijetni dogodki so neizogibni del našega življenja. A obstajata dve dobri novici. Prva dobra novica je, da je (tako kot stres) tudi psihična odpornost oziroma prožnost življenjsko dejstvo 1. In druga, da lahko čustveno odpornost gradimo celo življenje 2. Povedano drugače – nikoli ni prepozno za grajenje notranje moči in spretnosti, da se po težkih trenutkih postavimo nazaj na noge.
Odlični novici za vse, ki se soočamo z izzivi pri vzgoji otrok in želimo otroke podpreti v njihovem razvoju ter jih opremiti za življenje. In da ne pozabimo nase – seveda lahko opremimo tudi sebe, za avanturistično pot po kateri stopamo kot starši, učitelji, vzgojitelji, sorodniki ali terapevti.
Razvijanje čustvene odpornosti
Trenutki v katerih doživljamo stres, nemoč ali močna čustva kot je na primer strah, so lahko poligon za razvijanje veščin in grajenje, utrjevanje in povečevanje čustvene odpornosti. Kaj lahko naredimo, da bomo težke trenutke doživeli kot poligon za razvoj psihične prožnosti in ne le kot neobvladljiv stres, ki nas preplavlja in nam škoduje? Lahko se podpremo z znanjem o našem doživljanju. Se spoprijateljimo s svojimi telesnimi odzivi. Lahko raziskujemo kaj nam v določenih trenutkih pomaga in z vajo razvijamo veščine, ki jih potrebujemo za dobro počutje.
Prav znanje in razumevanje, delo s telesnimi odzivi ter raziskovanje in vaja so temelji vseh izdelkov Uma in Ču. Deklica Uma in mucek Ču v naša življenja prinašata tri ključe, ki odpirajo vrata do čustvene odpornosti. Prvi ključ je razumevanje, drugi ključ telesni odzivi in tretji raziskovanje in vaja.
Razumevanje = ključ do čustvene odpornosti
Prvi izmed ključev, ki odpirajo vrata do čustvene odpornosti, je torej razumevaje. Uma in Ču na igriv in vizualno prijeten način razlagata, kako deluje naš živčni sistem in možgani. Ali po domače, prinašata košarico znanja o tem, kaj in zakaj se nam nekaj dogaja, kako se na stresne dogodke odziva naše telo in kaj lahko naredimo za boljše počutje. Pridobljeno znanje lahko odrasli uporabimo v vsakdanjem življenju, ob naši podpori pa to uspeva tudi otrokom.
Razumevanje prinaša veliko dobrega
S tem, ko razumemo, kaj se nam dogaja bolje spoznavamo sebe, svoja občutja in vedenja 3. To velja tako za otroke kot odrasle. Zaznavanje, poimenovanje in prepoznavanje tega, kar se ti dogaja je prvi korak za okrevanje po stresnih dogodkih 4. Pridobljeno znanje in njegova uporaba v vsakdanjem življenju pa pospešuje proces okrevanja 5.
Uma in Ču torej prinašata razumevanje delovanja živčnega sistema in možganov. S preprostimi razlagami, vabljivimi ilustracijami in primeri iz življenja poskrbita, da se lahko otroci in odrasli z njimi povežemo. Ko razumemo kako naš živčni sistem deluje in se odziva v različnih trenutkih, ga lažje obvladamo 6. S tem izboljšamo svoje počutje in delovanje v vsakodnevnem življenju.
Če imaš znanje in razumeš kako deluje tvoj živčni sistem, lahko prepoznaš in lažje poimenuješ kaj se ti dogaja. Že samo dejanje poimenovanja lahko ugodno vpliva na naš živčni sistem. Lahko zmanjša simpatično aktivacijo in okrepi vagalno funkcijo sistema 7. Z drugimi besedami – poimenovanje nas lahko pomirja in regulira naš živčni sistem. Podoben blagodejen vpliv na naše počutje ima tudi zavedanje, da imajo telesni odzivi svojo funkcijo. Naš živčni sistem namreč v skrbi za preživetje prav s spremembami v telesu poskrbi za morebiten beg, boj ali zamrznitev.
Če povzamemo - ko imaš znanje in razumeš, kaj se ti dogaja:
-
- se zmanjša občutek krivde,
- spoznaš, da so različni odzivi na stres normalni, celo pričakovani,
- bolje poznaš sam sebe,
- lažje podpreš sebe ali otroka,
- se lažje za trenutek ustaviš, preden reagiraš,
- se zmanjša strah in aktivacija,
- se lahko poveča samozavest – ker vem kaj se mi dogaja, si lahko pomagam.
Kdaj začeti z uporabo ključa razumevanje?
Čim prej! Že štiriletniki lahko razumejo enostavno razlago, kako delujejo možgani.3 Kadar imamo odrasli dovolj znanja in smo podprti, da ga podamo na otroku ustrezen način, ni nikoli prezgodaj. Uma in Ču nam pri tem lahko pomagata, saj prinašata znanje in razumevanje na igriv in zabaven način, pri čemer upoštevata razvoj otroka in nudita prilagoditve za različna starostna obdobja.
Razumevanje gradimo počasi, z veliko igre, sproščenosti in ponovitvami. In z zavedanjem, da otrok na tem popotovanju potrebuje podporo odrasle osebe. Cilj ni, da otrok znanja osvoji do popolnosti, da razume in uporabi dejavnosti takoj, ko jih prvič preizkusi. S skupnim raziskovanjem bo postopoma ponotranjil znanja in veščine in jih počasi integriral v življenje. Otrok, v različni meri, glede na to kje v razvoju je, potrebuje odraslo osebo za koregulacijo – predelavo dogodkov, občutij, čustev, doživljanja. Samoregulacija se gradi skozi celo otroštvo, koregulacijo z drugim pa potrebujemo včasih tudi v odraslosti*. A več o tem v enem izmed naslednjih zapisov.
Uma in Ču – igrivo povezana
Obstajajo načini, da se v težkih trenutkih podpremo. Ko uspemo v svoje življenje tudi ob vsakodnevnih izzivih vnesti vsaj nekaj ventralne energije**, ki umirja oziroma regulira živčni sistem, se lažje povežemo z drugimi, igramo in učimo. Pri tem nam lahko pomagata Uma in Ču, saj s humorjem, igrivostjo in vizualno privlačnostjo prinašata enostavne in strokovno podprte razlage. Naj postaneta vaš vir ventralne energije, oziroma v njunem jeziku – naj v vaša življenja prineseta čim več "zelenega vetrca". Za več informacij o različnih vetrcih v življenju Ume in Čuja in kako so povezani z nami in našim počutjem, pobrskajte po spletni strani www.igrivopovezana.si.
*Samoregulacija je zmožnost, da nadzorujemo svoje misli, čustva, vedenja. Razvijamo jo od otroštva vse do odraslosti. Za to potrebujemo podporno odraslo osebo. Koregulacija je proces, v katerem ob podporni odrasli osebi gradimo samoregulacijo.
**Ventralna energija je energija v reguliranjem, uravnanem stanju, v katerem smo pripravljeni na povezovanje, igrivost in učenje.
Viri
1 Levine, P., & Kline, M. (2008). Skupaj premagajmo travme in stres. Ljubljana: Mladinska knjiga Založba, d. d.
2 Madhuleena Roy Chowdhury, B. (22. Jan 2019). What Is Emotional Resilience? (+6 Proven Ways to Build It). Pridobljeno iz positivepsychology.com: https://positivepsychology.com/emotional-resilience/
3 Daniel J. Siegel, M. D., & Tina Payne Bryson, Ph. D. (2018). Celostni razvoj otroških možganov. Domžale: Družinski in terapevtski center Pogled.
4 Bessel Van der Kolk, M. D. (2014). The body keeps the score. New York: Penguin books.
5 Lyon, I. (18.. november 2025). 5 Stages Of Neuroplastic Healing. Irene Lyon: irenelyon.com. Pridobljeno iz irenelyon.com.
6 Thomsen, P. (2025). Duševno zdravje otrok ko je živčni sistem preobremenjen. Podsmreka: Pipinova knjiga, d. o. o.
7 Deb, D. (2020). Polyvagal exercises for safety and connection. New York: W.W. Norton & Company.
